6pack Čukur nikoli ni veljal za vrhunskega MC-ja, prav tako pa tudi njegova glasba nikoli ni bila ravno na nivoju tistih najboljših v slo rapu. Čeprav na prejšnjih dveh albumih je z določenimi solidnimi komadi nakazal, da vseeno je v njem nek talent, ki pa ga morda celo namerno ni razvil, ampak se je odločil delati glasbo, ki jo bo poslušala širša množica.

Zato tudi na GangstaDillaPlayaGorilla nadaljuje z ustvarjanjem preprostega rapa s podlagami Saše Lušića, ki so bolj pop kot hip-hop, govori pa o stvareh, ki večkrat nimajo nobenega smisla. Zdi se kot, da dela nekaj na silo in ne tisto, kar je njemu všeč, ampak tisto, kar misli, da bo poslušalcem.

Načeloma pišem recenzije tako, da se skušam osredotočiti na tiste pozitivne stvari izdelka, a tukaj res ne vem, kaj bi izpostavil na tak način. Morda edino to, da imajo tri, štiri podlage potencial za všečnost, a ni neke nadgradnje. In prav podlage so, čeprav morda celo boljši del plate, milo rečeno preslabe, saj preprosto ne dajejo hip hop občutka. Zaporedje udarcev  ritem in melodije so že pravi, ampak zvok ni. Veliko je tudi odigranega na razne instrumente, a spet ne toliko, da bi se ustvaril bandovski filing. Glasba je torej nekje vmes, a ni ne eno ne drugo. Tipičnim hip-hop glavam zato zelo verjetno ne bo všeč.

V medijih vlada neka fama, neko prepričanje, da je 6pack Čukur eden najboljših »polagalcev rim« v Sloveniji. To je zgolj plod uspešnega delovanja PR ekipe. Verjamem, da odlično polaga ploščice, žal pa pri rimah ni tako dober. Še posebej, ker ima s ploščicami (rimami v tem primeru) težave, saj niso kvalitetne izdelave pa tudi podlago ni dobro pripravil oz. izbral. Poleg tega je verjetno raper s povprečno najmanj rimami v enem komadu. Čeprav ima že drugi komad, kako se polaga ploščice, pa tega kar ne zna prenesti v rimarsko prakso, saj tudi lepila, ki mu tokrat posveti celo pesem, ne zna izbrati. Lepilo je tisti filing, ki drži poslušalca, ga prilepi k poslušanju.

Sej ne rečem - trudi se biti raznolik, ima tudi konceptualno nekaj zanimivih tematik (npr. rudarji), a šepa izvedba, čeprav je tehnično morda tole res njegov najboljši album pa je v njem (še) manj duše, manj pravega užitka ob ustvarjanju glasbe, kar se čuti. Ostaja pa zvest samemu sebi, kar načeloma v bistvu ni slabo.

Naslov albuma naj bi bil vse kar 6pack ni, rdeča nit albuma pa parodija na slovensko glasbeno sceno in njej v posmeh. Ne vem, kdo je komu v posmeh ... Za konec pa še tale rima: :“...uličar od prvega dneva, prepoznam fejk MC-ja, sam v oči ga pogledam...“ Ogledalo, anyone?

Girl Skateboards (RED) from We Love You So on Vimeo.